Nalagam

Resnična zgodba mame samohranilke, ki je poiskala pomoč varuške

40-letni Vanji, mami treh otrok, se je pred sedmimi leti življenje postavilo na glavo. Z možem nista imela srečnega zakona, a je nekako upala, da bosta našla skupno besedo in se bo celotna situacija umirila. Na žalost se je on odločil drugače in se odselil, za družino pa ni želel več slišati. Brala je, kako težko je mamam samohranilkam, vendar ni nikoli niti za hip pomislila, da se bo morala tudi sama soočiti s takšnim življenjem.

Vanja nam je zaupala svojo zgodbo, kako se je njen samostojni boj za družino začel, ko je mož vse svoje stvari pospravil v tri kovčke in odšel zdoma za vedno. Otroci, dva fantka in hčerka, so bili še majhni in so težko razumeli, zakaj očka ni želel biti več skupaj z njimi. Prvih nekaj mesecev je obupovala, jokala prijateljici na ramenu, a s tem ni ničesar rešila. Morala se je zbrati, biti močna za otroke, ki so potrebovali dvojno dozo ljubezni. Pa ne samo to, morala si je poiskati redno službo, da jih bo lahko preživljala, da ne bo odvisna od drugih. Želela jim je omogočiti spodobno življenje, v katerem ne bo prostora za trpljenje. Prevzela je vlogo mame in očeta ter se trdno odločena pobrala s tal.

V vrtcu in šoli je sporočila spremembe in v tistem času so ji pedagogi dejansko stali ob strani ter otrokom ponudili tudi različne oblike svetovanja in pomoči. Imela je srečo, zaposlila se je zelo hitro kot tajnica, sodelavci so jo lepo sprejeli, ona pa je uspešno zbrala vsak mesec dovolj finančnih sredstev za plačilo položnic, hrano in oblačila. Njeni dnevi so bili prežeti z delom od jutra do mraka. Popoldne je skuhala topel obrok, ob katerem so se vsi zbrali in si pripovedovali, kako so preživeli dan. Nato je odšla s sinovoma na igrišče, pozno popoldne pa je pomagala hčerki pri pisanju domače naloge in utrjevanju učne snovi. Zvečer, ko so otroci zaspali, ni imela časa za gledanje televizije, takrat so jo čakala še vsa gospodinjska dela. Po polnoči je vsa utrujena komaj prilezla do postelje, a zadovoljna, da se je uspešno 'prebila' skozi dan. Sama nase je bila ponosna, kako spretna je bila pri samostojnem vzdrževanju družine (ker bivši mož ni želel pomagati pri ničemer).

Žal pa so napočili trenutki, ko je bilo vsega preveč, ko ni bila kos situaciji. Ko je imela roditeljski sestanek za hčerko, ni vedela, komu naj zaupa mlajša sinova v varstvo. Vseh treh ni mogla pustiti samih doma, ker za to še niso bili zakonsko dovolj stari, pa tudi hčerki ni želela naložiti tako velikega bremena, kajti njena bratca sta bila navihana fantiča. Njena mama, njihova babica, je bila že starejša in je komaj skrbela sama zase, zato otrok ni hotela pustiti pri njej. Nikakor ni želela obremenjevati prijateljice še z varstvom dodatnih otrok, saj je že sama imela dva. Vedela je, da mora najti neko stalno rešitev, ker bo prihajalo do takšnih in drugačnih izzivov, ko ne bo vedno mogla biti ob njih. Pregledala je oglase in na razgovor povabila varuško, ki ji je bila po fotografiji najbolj blizu in po življenjepisu sodeč je imela rada otroke. Ni se zmotila, naletela je na čudovito mlado dekle, ki je delo sprejelo z veliko mero odgovornosti.

Vanja se resnično lahko zanese na pomoč srčne in marljive varuške. Ko sama ne more v vrtec po sinova, ker se ji zavleče sestanek, jo samo pokliče in le-ta ji priskoči na pomoč. Postala je tudi dobra prijateljica hčerki, skupaj prepevata in igrata na električni klavir, za kar Vanja nima posluha. Otroci so jo vzljubili in varuška je enakopraven član njihove družine, skupaj z njo praznujejo tudi rojstne dneve, načrtujejo tudi skupen izlet v tujino, v zelo znan živalski vrt, ko bo to mogoče.

Avtor: N.K. 

Photo by Gustavo Fring from Pexels