Nalagam

Uspešna podjetnica in mama o tem, kako dobrodošla je pomoč varuške

Ob hitrem tempu življenja je včasih staršem več kot dobrodošla pomoč varuške, ki lahko pazi njihove otroke takrat, ko imajo sami druge obveznosti. Mama in oče treh otrok  sta že pred leti našla sorodno dušo, ki je bila pripravljena njihove otroke odpeljati na interesne dejavnosti, se z njimi učiti, peči piškote, skladati pesmice, jih uspavati ... Varuška, ki sta jo izbrala za otroke, je tako njihova prijateljica kot tudi učiteljica, ki ne odstopa od pravil, ki jih je dorekla s starši. Starši in varuška tako skrbijo za srečno, ljubeče, toplo in zabavno otroštvo petih »navihancev«.

Z uspešno podjetnico smo poklepetali o tem, kakšne lastnosti je iskala pri varuški, ali so bili otroci že na začetku zadovoljni z njeno izbiro, kaj vse počne, kako so z njo usklajeni pri metodah vzgoje in ali ima zaradi tega, ker se je odločila za tak način varstva, kakšno minutko več tudi zase.

Zakaj sta se z možem že pred leti odločila, da najameta varuško? Je temu botroval hiter tempo življenja, usklajevanje družinskega življenja s poslovnimi obveznostmi?
»Ker imava tri otroke, ki so vsi mlajši od 13 let, ker sva oba polno zaposlena in vodiva lastni podjetji, si vedno, ko otrok kihne, ne moreva privoščiti ostati doma. Obenem pa močno verjameva, da morata zakonca delati na ohranjanju medsebojne ljubezni in jo negovati tudi tako, da počneta stvari, ki jima veliko pomenijo, kljub otrokom – v najinem primeru je to redno ukvarjanje s športom, občasno savna in vsaj enkrat na mesec druženje s prijatelji. Ob tem pa nama poslovne obveznosti narekujejo tudi občasno udeležbo na večernih dogodkih, seminarjih ali krajših izobraževanjih, zato sva že pred tremi leti poiskala stalno varuško, ki je postala naš družinski član. Meniva tudi, da je pri veliki družini brez babic in dedkov v bližini odgovorno imeti zanesljivo osebo, ki lahko priskoči na pomoč ob višji sili, najini bolezni ali sezonsko povečanem obsegu dela, ki je pri nas v zimskem obdobju, predvsem decembra.«

Kakšne lastnosti, sposobnosti in izkušnje ste iskali pri varuški? Kaj vam je bilo najpomembneje? So pri izbiri sodelovali tudi otroci?
»Najbolj sva zaupala instinktu, prvemu občutku po poglobljenem pogovoru s kandidatko, pa tudi odzivu otrok, ki hitro pokažejo, komu so bolj in komu manj naklonjeni. Ker meniva, da mora biti oseba, ki bo skrbela za najdragocenejše, najine otroke, predvsem srčna, poštena, odgovorna, iznajdljiva, bo upoštevala najine želje in ne bo 'rezala' najinih pravil ter načina vzgoje, saj bi to zmedlo otroke. Na primer, če se dogovorimo, da imajo otroci določene obveznosti, je prav, da od njih to pričakuje tudi varuška in jih k temu spodbuja. Ker stremimo k samostojnosti, nama je všeč, da jim ne daje olajšav, kot so: 'Te bom jaz oblekla in bo vse v redu. Bom jaz pospravila krožnik.' Želela sva, da zna tako pohvaliti kot opaziti področja, kjer so potrebne izboljšave. Zanimivo je, da sva krajše obdobje sodelovala z nekaj varuškami, ki so imele dolgoletne izkušnje, na koncu pa sva izbrala osebo brez vseh izkušenj pri varstvu. Naša varuška je svetla zvezda na nebu, saj sta se njen prirojen posluh za otroke in dinamika lastne vzgoje, ki ji je dodala veliko iznajdljivost in znanja v gospodinjstvu, izkazala za najboljšo. Otroci so pri izbiri sodelovali kasneje, tako da so po prvih nekaj urah varstva ocenili. Že po tretjem obisku so varuško objemali in spraševali, ali bo jutri spet prišla.«

Kako ste spoznali otroke z varuško? Jih je imela v varstvu najprej le kakšno urico, potem pa ste vajino odsotnost podaljševali?
»Najprej sva varstvo potrebovala za najmlajšega člana, ki je bil še dojenček, zgolj za krajše sprehode, da sem lahko medtem odpeljala ostale otroke na interesne dejavnosti. Menila sem, da je slabše, če na lep sončen dan dojenček tri ure preživi pripet v avtosedežu v avtu, kjer mu ne morem ustreči, saj so aktivnosti starejših otrok ob določeni uri, in potreb dojenčka ne moreš povsem zadovoljiti. Prav tako mi je bilo sporno dojenčka buditi samo zato, da skočim do vrtca, ko pa ga lahko nekdo popazi doma, medtem ko spi, in je tam bolj kot 'varovalka', če bi se slučajno zbudil. Prav tako nisva nikoli videla nič slabega v tem, da zvečer, ko vsi trdno zaspijo, varuška pri nas preživi večer, midva z možem pa si izboriva uro ali dve za naju, za sprehod, savno ali kino. Verjamem, da je v današnjih časih, z veliko majhnimi otroki in neprespanimi nočmi, službenimi odgovornostmi, res velika umetnost ohraniti ljubezen in zakon, zato ne želiva popolnoma na stran potisniti 'naju', potem pa se čez nekaj let, ko otroci odrastejo, spraševati, kaj naju še sploh druži.«

V katere obveznosti, del družinske rutine, ste vi vključili varuško?
»Danes, po nekaj letih, z lahkoto priznam in se celo pohvalim, da smo imeli res izjemno srečo, da smo našli takšno varuško. Imamo reden urnik, ob ponedeljkih in torkih z možem delava dlje, vse interesne dejavnosti, ki pomenijo veliko vožnje in čakanja, pa smo uspeli strniti prav na ta dva dneva. Tako varuška poskrbi, da takrat obiščejo vse krožke in tečaje, pripravi jim zdrav obrok in nahrbtnike, copate, jih odpelje in pripelje domov, kjer se srečamo. Ostale dni tako lahko prideva iz službe normalno, okoli 15. ali 16. ure. Dvakrat do trikrat mesečno je pri nas za vse, od A do Ž, pomaga skuhati, pospraviti, otroke animira z različnimi dejavnostmi in ustvarjalnimi izzivi. Zelo veliko z njimi peče, saj je odlična v slaščičarstvu. Ta čas midva izkoristiva za udeležbo na kakšnem dogodku ali za poslovni opravek, večje nakupe in domača dela, ki jih ob otrocih ne uspeva narediti (na primer okrog hiše itd.). Letos sva bila tudi nekaj dni odsotna in je bila takrat varuška hkrati mami, ati, učiteljica, najboljša prijateljica in gospodinja. Ko sva se vrnila, so otroci pritekli k nama in vprašali, če bodo še kdaj lahko več dni z njo, ker so imeli filmsko zabavo s pokovko, narisali so celo goro risbic, spekli kolačke, obiskali živalski vrt, naredili generalko med igračami in se naučili več novih angleških besed. Seveda pa so zapeli tudi novo pesem, ki je plod njihovega skladanja z varuško.«

Ali kdaj pride med vami in varuško do nesoglasij? Kako usklajujete način vzgoje, da otroci niso zmedeni glede tega, kaj lahko počnejo in kje imajo postavljene omejitve?
»Od začetka sodelovanja še nismo imeli večjega izziva. Očitno smo se našle sorodne duše. Tako ona kot midva spodbujava k pogovoru, ko varuje otroke, se dnevno slišimo, vprašava, kako so, kaj počnejo … Ključno nama je, da si zaupamo in da ve, da ne bova 'mikromenegirala' in ji narekovala korakov, kdaj, kam in kako. Dava ji veliko svobode in pohval, povratna informacija otrok je izjemno pozitivna, pozna se tudi pri njihovem napredku, vedenju in razvoju. V pravo smer. Kot varuška je tudi zelo dobra opazovalka, prav zasmejim se včasih pri sebi, ko vidim, da uporablja iste besede kot jaz ali da od otrok zahteva točno to, kar jaz. Po drugi strani pa se jaz učim od nje mladostne strpnosti, igrivosti in pomirjenosti, a vseeno odločnega nastopa. Dvomim pa, da bom kdaj zmogla tri ure preživeti v morju in se potapljati brez premora. Ona zmore tudi to!«

Je varuška dobrodošla v družinah, ki imajo enega ali več otrok? Kako potem lahko svoje delo prilagodi različno starim otrokom?
»Ker šole starševskega poklica ni, iskreno verjamem, da imajo eni boljši in drugi manjši dar za to. Prirojen. Naša varuška ga pač ima. Pogosto veliko spretneje od mene pluje med različnimi potrebami različno starih otrok in ne moti je, da so pri vsem in povsod z njo. Medtem ko se en otrok igra z avtomobilčki in želi drugi pisati, ona pripravlja večerjo, obenem pa nekako uspe zmotivirati najstarejšega, da pomaga pri abecedi, medtem ko srednji vozi avtomobilčke, ona že narekuje petemu, kako se meša polenta. Vse vključi v eno igro, čeprav vsak počne nekaj drugega, in sočasno komunicira z vsemi.«

Priporočate, da starši varuško, če so sami in tudi otroci zadovoljni z njo, najamejo za dlje časa?
»Absolutno. Naša varuška ve, kakšna je številka mojega nedrčka, vidi me v pižami in ko sem slabe volje. Precej časa traja, da zgradiš takšen odnos zaupanja in sproščenosti v obe smeri. Tako midva kot, mislim, da tudi ona, se zavedamo, da je za to ključno veliko sreče in dela, da uspešno sodelujemo. Prav tako si nikakor ne želim, da moje otroke vsakih nekaj mesecev pazi in delno tudi vzgaja nekdo drug, ker ima vsak svoj pristop in način. Nisem sicer med tistimi, ki bi se obremenjevali - če bi morala pozvoniti sosedi in prositi za eno uro varstva, ker gori voda, bi to tudi storila. Verjamem tudi, da so otroci manj občutljivi, kot si mislimo odrasli, in socialni stiki, nove situacije in priložnosti soočanja z novimi ljudmi so del graditve trdne osebnosti in samostojnosti.«

Menite, da si zaradi tega, ker ste se odločili za tak, dodaten način varstva, lahko vzamete kakšno urico več zase in si spočijete kot mama treh in oče petih otrok?
»Absolutno, velikokrat. Zato sem bolj zadovoljna, srečna, nisem izgubila sebe, ohranjam dober zakon in odnos z možem. In če si bom le lahko privoščila ta finančni izdatek, bo takšen način pomoči varuške ostal naša stalnica. Ne bi zamenjala za nič. Otroci pa tudi ne, brez nje bi jim veliko manjkalo.«

Avtor: N.K. 

Photo by Pexels