Predstavljamo vam 20-letno Uršo, ki študira živilstvo, obenem pa opravlja plemenit poklic varuške. Skoraj dve leti že čuva tri otroke pri eni družini in z njimi je vzpostavila posebno vez. Pravi, da za njih skrbi, kot da so njeni lastni. Ko staršev ponoči ni doma, spi samo z enim očesom, saj se čuti odgovorno, da mora biti tam za njih, kar pa mogoče le ni v navadi njenih sovrstnikov. Njena srčna želja je, da bi kot varuška ostala pri tej družini dlje časa in da bi z njimi ostala v kontaktu za vse življenje.

Zakaj in kdaj ste se odločili, da postanete varuška? Kaj vas je pri tem delu najbolj privlačilo?
To ni bila odločitev z danes na jutri in želja po nekem zaslužku v študentskih letih, ampak čuvanje otrok me spremlja že vse življenje. Otroci so nekaj posebnega, ne vem kako bi to opisala, ampak pred njimi si lahko to, kar si. Dajo ti ogromno pozitivne energije, drugačen pogled na svet in mislim, da sem se prav zaradi tega odločila postati varuška.

Kakšna pričakovanja ste si ustvarili po razgovoru s starši otrok, za katere naj bi skrbeli v času njihove odsotnosti?
Pričakovanja, ki sem jih imela po razgovoru s starši, so bila normalna. Nič preveč zahtevna. Kar pa mi je mama poudarila, citiram: "Želim samo to, da je otrok vedno sit, previt in da ne joka. Vedno imaš vse tu, v tej torbi, od pripravljenega mleka za prvo silo, plenic, nujnih kontaktov ..." Ko ti mama priskrbi vse to, da imaš res vse s seboj, ti to da občutek mirnosti in varnosti.

Kakšne so po vašem mnenju lastnosti dobre varuške? Kaj vse mora znati varuška, da je kos radovednim in navihanim malčkom?
Dobra varuška mora imeti veliko pozitivne energije, znati komunicirati tako s starši kot tudi z otroki, biti kreativna, prijazna, ljubeča in predvsem prilagodljiva glede urnika čuvanja otrok. Vsak otrok bo preizkušal meje, ki si jih mora varuška zadati, obenem pa znati vzpostaviti avtoriteto. Pri odločitvah in ukazih oz. dogovorih z otroki mora biti dosledna ter vztrajati do konca.

Kako je potekalo prvo srečanje z otroki? Ste takoj vzpostavili stik, so vam takoj začeli zaupati ali je trajalo nekaj časa, preden ste se navezali drug na drugega?
Najprej sem začela čuvati najmlajšega, ki je štel le tri mesece. Bilo je varstvo dvakrat na teden po dve do tri ure, čez kakšne tri mesece pa bolj pogosto. Z malim sva spletla posebno vez, ki naju še danes veže, in je drugačna od ostalih. Nato sem začela občasno paziti tudi starejši punčki in po približno pol leta čuvanja, sta me vzeli za svojo "prijateljico". Zdaj imamo že svoje male skrivnosti, svoje dneve in najlepše trenutke 'cartanja'. Nauk zgodbe: počasi se daleč pride. Pri otrocih od drugega leta naprej moraš iti po korakih, da prideš do njega. Ko te vzljubi in ti zaupa, je veliko lažje čuvat in uveljavit avtoriteto.

Sedaj ste že nekaj let varuška pri družini s tremi otroki. Kako si organizirate aktivnosti, ki jih počnete z njimi? Jih vedno usklajujete z njihovimi starši?
Pri nas poteka nekako tako: na koncu ali na začetku meseca dobim urnik varstva otrok, katerega uskladim s svojimi obveznostimi. Potem pa aktivnosti, ki jih počnemo skupaj, prilagodim vrtcu in njihovim popoldanskim obveznostim. Seveda pa se te aktivnosti spreminjajo glede na vreme, bolezen ali kakšen drug nepredvidljiv dogodek.

Kaj vse počnete skupaj z otroki?
Ogromno stvari. Skupaj se igramo in se zraven učimo, čeprav večinoma tega sploh ne opazijo. Kuhamo in pečemo, otroci pri tem spoznavajo zdravo in nezdravo prehrano, kako skuhati to, zakaj se uporablja ta metlica itd. Seveda pa sta del naših aktivnosti tudi red in čistoča, zato imata dekleti dodeljena gospodinjska opravila. Kako jih motivirati za pospravljanje? S tabelo opravil in seveda po določenem času sledi tudi nagrada, kar se mi zdi prav. Namreč tudi odrasli dobimo za dobro opravljeno delo v službi bodisi povišico bodisi višji položaj.

Ali se starši sproti dogovarjate o metodah vzgoje, učenja in postavljanja ciljev? Ali kdaj pride do nesoglasij z njimi? Imajo mogoče kdaj previsoke zahteve?
Z opazovanjem delovanja družine dobiš vpogled v njihovo vzgojo in jo lažje razumeš, kot če ti starši povedo kaj in kako. Toplo priporočam, da vas varuška vidi v polni zasedbi, torej celotno družino. Pojdite skupaj na sprehod, pojejte skupaj kosilo in ko bodo otroci začeli tarnati, naj vidi, kako vi reagirate, da vas bo poskušala posnemati in posledično otroci ne bodo toliko zmedeni z drugim pristopom vzgoje. Cilje in napredke pa s starši določimo približno vsake tri mesece. Zaenkrat še ni prišlo do nesoglasij zaradi previsokih ciljev ali česarkoli drugega. Med seboj se spoštujemo in vemo, kako pomembna je avtoriteta pri otrocih. Tako da, če nekdo nekaj reče, mora otrok to tudi upoštevati.

Zagotovo ste jim tudi prijateljica, jim ponudite nasvet, ko ga rabijo, jih potolažite, ko so žalostni ... Kako pa vseeno uspete vzpostaviti avtoriteto?
Seveda sem njihova prijateljica in se dogaja vse to, kar ste našteli. Obdržati avtoriteto je včasih kar zahtevna naloga. Ne vem, če to deluje pri vseh otrocih, ampak pri teh treh (starih eno leto in pol, tri leta in pol ter pet let in pol) je to preizkušen recept. Otroci imajo radi red in rutino. Ko vzpostavite rutino in se je držite, otrok ni zmeden in tudi on ve, kaj sledi naprej. Marsikdaj me mimoidoči vpraša, kako lahko čuvam kar tri otroke, kako je lahko pospravljena hiša, skuhano kosilo, kako so lahko opravljeni vsi opravki, kako se lahko popoldne aktivno igramo itd. Moj nasvet, ki ga zelo toplo priporočam, je, da se po pravljici z otokom pogovorite o preteklem dnevu. Vsak večer ga vprašajte: "Kaj ti je bilo najbolj všeč danes? Bi to rad ponovil? Bi kaj spremenil, če bi lahko?" Nato pa mu povejte, kakšen imate načrt za naslednji dan. Tako bo otrok točno vedel, kaj ga čaka in bo bolj dosledno sodeloval, kot če tega ne storite. Otroku bo to super, zaupal vam bo, bolj bo ubogljiv, priden in poslušen.

Je pomembno, da varuška dobro pozna vsakega otroka posebej, njegove navade, razvade in zdravstveno stanje?
Absolutno. Treba ga je poznati od glave do pet. Še posebno bolezensko oz. alergijsko stanje otroka, poleg vseh navad, razvad itd.

Kaj so tiste majhne skrivnosti, zabavne dejavnosti, ki bogatijo vaš odnos z otroki?
Skrivnosti se ravno zato imenujejo, ker so skrite in samo naše, od otrok in mene. Glavno vodilo pa sta ljubezen in radost do otrok, ogromno 'cartanja' in male pozornosti, ki jih le ti in otrok vesta. Zaradi njih se otrok počuti pomembnega, sprejetega in posebnega. Vsak tak trenutek je čaroben. Zato je izjemno pomembno, da poznaš otroka in njegove navade. Nekaj aktivnosti, ki jih počnemo samo mi: ustvarjanje posebne frizure, živali iz pšeničnega zdroba/polente, večerno 'cartanje', božanje po hrbtu, zbujanje ob glasbi ...

Zakaj ste se vi odločili, da ostanete pri eni družini? Kakšne trenutke ste preživeli z njimi, da so se vam za vedno vtisnili v srce?
Tako je naneslo in ni mi žal. Imela sem jih priložnost dobro spoznati, njihovo vzgojo, rutino in navade, kar pa mi izjemno pomaga pri vsakdanjem varstvu otrok. Po skoraj dveh letih je takšnih trenutkov ogromno: od skupnih počitnic do navadnih sprehodov, krsta, iger, ustvarjanja, obiskov zdravnikov in prebolevanja raznih viroz, grip in drugih otroških bolezni.

Ali menite, da je ustreznejše, da si družina izbere eno varuško za dlje časa in z njo gradi odnos? Kakšen vpliv ima na otroke, če imajo eno varuško, ki je vpeta v družinsko dogajanje več dni, tednov, mesecev ali let?
Definitivno. Zelo velik. Namreč, ko otroku predstavimo novo varuško, ki je bila drugače vzgojena kot on in pride k njemu z drugačnim pristopom, kot ga imajo njegovi starši, se mora na to navaditi. Ko se enkrat navadi, mu je super, vzpostavijo se zaupanje, spoštovanje in avtoriteta. Če pa mu po dveh mesecih spet predstavimo novo varuško, sledijo nova pričakovanja, nov način vzgoje, nov pristop, nov pogled na svet, s čimer ga lahko resnično zmedemo in to se seveda pozna pri otrokovem vedenju. Tako da, priporočam eno varuško, s katero gradite odnos. Kot starši na razgovoru morate jasno povedati, kaj želite, pričakujete od varuške v določenem časovnem obdobju.

Imate mogoče nasvet za vse tiste, ki se odločajo, da bi te dni poskrbeli za varstvo otrok? Na kaj naj bodo pozorni in čemu naj dajo prednost?
Bodite prijazni, pristopite k otroku z nasmehom in pozitivno energijo. Bodite pozorni na njegova čustva in ne silite vanj. Prilagodite se njegovemu tempu, saj otroci ne marajo našega odraslega hitrega tempa.

Avtor: N.K. 

Photo by Andrea Piacquadio from Pexels